Vozila, ki se uporabljajo v gradbeništvu, rudarstvu, gozdu in drugih težkih industrijah delujejo na zahtevnem terenu polnem skal, žebljev in drugih ostankov, ki lahko povzročijo poškodbe pnevmatik. Pnevmatike za delo na takšnem terenu so čvrste, odporne na ureznine, imajo močan oprijem tako na cesti kot izven nje ter dolgo življenjsko dobo.
Pri izbiri pnevmatik pomaga odločitev o tem koliko časa bo vozilo uporabljeno izven ceste, kako zahteven je teren na katerem bo delovalo ter kako pomembno je varčevanje z gorivom.
Kot primer uporabimo vozilo, ki prevaža cement kupcu, ki je oddaljen 1,5km. Vozilo lahko porabi 5% časa na neravnih tleh, tako da bodo pnevmatike potrebovale nekaj oprijema in odpornosti. Večino časa bi vozilo preživelo na cesti, kjer pa je pomembna ekonomičnost z gorivom.
Če flota deluje več na cesti kot izven nje, je večja prioriteta varčevanje z gorivom. Primerna je izbira pnevmatik, ki nudi dostojno porabo goriva ter zadosten oprijem pri delu na terenu, ki ni preveč zahteven.
Vsekakor pa pnevmatike za cestno uporabo ne morejo zagotavljati trpežnosti, ki je potrebna v težkih terenskih pogojih. Pnevmatike za terensko, ne-cestno uporabo (L4, L5 oz E4, E5)* so razvite z namenom delovanja v težkih pogojih, kar pomeni, da je zasnova same pnevmatike drugačna, bolj trpežna. Tipična pnevmatika za izrazito terensko uporabo je Michelin X Mine D2 in Aeolus AL53 (A2233), oba modela imata oznako L5 in se odlično obneseta na kratkih razdaljah s slabo vzdrževano podlago (ostro kamenje v kamnolomih).
Če vozilo preživi polovico svojega časa na neasfaltiranih cestah, na pesku in kamenju, bo morala pnevmatika trpeti več udarcev, zaradi česar mora biti pri oblikovanju le-te večji poudarek na področju preprečevanja poškodb in višjem oprijemu.
Različne aplikacije
Nekatere pnevmatike, ki se uporabljajo na primer na mešalnikih betona in prekucnikih, so podvržene visoki teži in grobem terenu. Za takšne pnevmatike obstaja visoka verjetnost naleta na robnike ali skale na terenu, zaradi česar potrebujejo različno zaščito in drugačna merila načrtovanja. Čas, ki ga bo takšna vrsta vozila preživela na asfaltiranem cestišču oziroma čas, ko bo delovala na višjih hitrostih je majhen, zato skrb za gorivo ni na vrhu prioritet. Je pa zato toliko bolj pomembna odpornost proti obrabi in poškodbam zaradi kamenja, robnikov in podobno.
Vse flote iščejo pnevmatike, ki bi jim pomagale znižati stroške poslovanja, zato se proizvjalaci trudijo uskladiti tri bistvene lastnosti, ki predstavljajo povezujoč trikotnik: moč, obraba ter poraba goriva. V preteklosti, ko so optimizirali eno dimenzijo, na primer kotalni upor, so se zmanjšale sposobnosti drugih dveh dimenzij. Danes je ta dinamika veliko bolj uravnotežena, saj proizvajalci konstantno razvijajo vedno boljše tehnologije in modele za okrepitev trikotnika oziroma za dosego optimalnega ravnovesja med vsemi tremi dimenzijami. Tako lahko flote pridobijo močne pnevmatike, ki so hkrati učinkovite za cestno uporabo.
Analiza izpostavljenosti
Pravilna izbira pnevmatik je odvisna od časa, ki ga bo vozilo preživelo na terenu in stanja na tem istem. Enkrat, ko so pogoji uporabe znani, potem je lahko tudi pnevmatika s pravilnim ravnovesjem meril trikotnika uspešno izbrana.
Za flote je velikega pomena tesno sodelovanje s svojim prodajalcem in vpogled v najboljše prakse drugih flot v podobnih segmentih. Upravljalci flot morajo imeti znanje in podporo trgovcev in proizvajalcev pnevmatik zato, da se lahko prilagodijo stroškovno učinkovitim metodam.
Obnavljanje za večji prihranek
Uporaba obnovljenih pnevmatik omogoča optimizirati donos. Večje flote lahko prihranijo tudi do 50% stroškov nakupa nove pnevmatike, večina obnavljalcev pa ponuja obnavljanje različnih vzorcev in spojin.
*Obstajajo 4 skupine pnevmatik. Razvrščene so glede na višino tekalnega plašča, funkcijo uporabe ter površinske pogoje.
Mednarodne oznake:
C: Valjar
G: Greder
E: Bager
L: Nakladač in buldožer
Vsaka od teh kategorij vključuje pnevmatike z različnimi globinami tekalne plasti ter vzorci. Vsaka aplikacija je identificirana z različno oznako. Pnevmatike morajo biti izbrane na podlagi vrste površine in uporabe.
1: Rebrasta (gladka tekalna plast)
2: Oprijem (običajna)
3: Skalnata (običajna)
4: Skalnata (globoka)
5: Skalnata (posebno globoka)
6: Plovna (delo na obdelovalnih površinah)
7: Gladka (rudnik, trda tla)